3 ćheja mule ande Italia ke phabarde len arzonesa
Me sem/som o Graziano, o Romano Halilovic, si murro kuzino/viero/bratranco, taj vov si o dad trine ćhejango so buśon/vićinen pes Francesca, Angelica tai Elisabeth.

O karavano kai trin phenya/pheja, 4e, 8 tai 20e berśenge sovenas kana arzonesa phabarde len tai mule ando 2017 po Majo 10to ande Roma (PHOTO: Corriere della sera)
Jekh ćorro beng phabardas trin cinne ćhejan sarso sovenas, jekh glaźa/flaśka arzonesa phurdas pe lende tai sa phabarde o karavano e phralesko tetradyine ande riat/erat ande iek publiko parko ande Centocelle, Roma, kaj śukares parkisarde ande paća/pokoj, na azbanas khanikas/niko.
Ći źanel pe/ na dźanel pes ko sas kodo beng: śai sas rrom, gaźo/goro, iek źurnalisto, iek ćorro rasisto, iek Italiano vaj vareko streno… Sa jek ko sas, ale beng sas, so kerdas jek bimanuśikani, kriminalo akcia so naśtik iertosarel pe/prebaćinel pes. O dad tai e dei tordyonas tai numai/ća dikhenas penge trin mule śejan/ćhejorran so sa phabardyile/thabile.
Trubul te haćaras/haljovas ke kodo iek beng sas, tai pe kado kovlo tai dukhado momento naśti keras khanikaski/nikaskeri doś angla so e investigacia lel pe/ lel pes.
Me mangav e Devlestar, ke e śingale/źandara/tangale te keren e investigacia bi te avel len rasizmo ando ilo, tai te arakhen e benges.
Ale akana mangav, ke e rromane tai e na rromane aktivistura, e civilo organizacie, sa e manuśikane ćaćimatange organizacie tai e Italiake tai aver Evropake politikantura te den duma karing sa e media -te dikhen e familiaki dukh tai e rromane viktimon paćivasa tai respektosa- te na phenen tai te a skirin/irinen źungale vorbi/svatura/alava, sar ‘klano’ tai ‘khandine tai melale rroma’, tai te na phenen ke maśkar amende si kriminalna manuśa, dźi kana e investigacia phandavel pes, tai e kriselin/sudo/judecat arakhel o ćaćo ćaćipe. Akana momentalo ći źanel pe/na dźanel pes te sas rrom, gaźo, vareko streno, iek źurnalisto, vaj savi politikalo ideologia śai sas. Kana e investigacia del pe gata, numai atunći/palis/posle źanasa ke so etniciteta tai motivacia sas e benges. Te kerena akana sa e rromengi doś, kodo nai/nane śukar tai nai paćivali bući, ke atunći duvar dukhavena e viktimongi familia, angluni dukh si so mule lenge trin śeja/ćheja tai dujto si so kerena lenge diskriminacia.
Te avel bahtalo o Papa/Popa Francis, o Prezidento ande Mattarella Republika, e foro/diz Romako Pontifiko taj Baro Raśai, o Don Paolo LoJudice, sa e manuś ande Sant’Egidio, sa e dźene ando foro Centocelle tai sa e Italiakire politikantura tai themutne so sikade solidariteta karing e rromani familia e Romaneski ande Roma so si len bari dukh po ilo.
Akana trubul/mora/kampel te rugyisaras tai te das paćiv, tai te na xoxaven/klaminen tai te dośaren manuśen pala so pecisajlas/perlas pes/ulo: trubul te aśas/aćhas paśa o Roman tai e Mela tai lenge ćhave so na mule, tai te respektisaras lengi pomana.
Lokhi e phuv lenge tai o Del te vazdel len paśa peste.
Comments are currently closed.